SPOMIN
SPOMIN
Culo sem na ramo si prislonil, v dalj me nese vlaka pésem stara, ki žé, odkar sem si, ubóga para, kruh našel daleč, ko doma sem klonil, védno isto pésem ropota: "DOMA DOMA DOMA DOMA".
Ko k srcu stisnem majhno si zastavo, misel nate z materjo me zvéže, Kranjec védno pojem tebi slavo, ko v Celovcu pečem žémlje svéže.