Od slovesa

Ko odhajam, najprej poljubim vrata. Roko mi strése, objame me, ata. Ko vrnem se, najprej mamo objamem, križ poljubim in potico vzamem.

Tebe pa védno nósim s sebój, domovina, zató ti nikóli ne rečem adijo, slovó bóva vzéla šele, ko me pokropijo.