OZALJŠANA

Glej, kaj se vije pod oblaki! Tó je pót v mojo domovino. Glej, kam vózijo vsi vlaki! Tja, kjér je lepó in fino.

Pisano nebó, glej vse té barve lépe! Imamo gore in morjé, manjkajo nam lé še stépe.

Z enim korakom v vrsti naprej, Vojska slovenska pogumno koraka, lepota slovénska ne séže prek mej, edina dežela na svétu, k'je taka.

Bóre malo takih je lepot, ki jih ne premore domovina, nâdnjo bdi bradat gospód, teló ma iz kruha, kri pa iz vina.

Kruh smo zmléli v svojem mlinu, vino v našem sódu vre, trta bó šla moj'mu sinu, hčér naj vzame faršk' fantê.